375.386 ×
thank you · danke · merci · tak · gracias · grazie · благодаря́ · dziękuję · bedankt · obrigado · ευχαριστώ · köszönöm · mulțumesc · kiitos · poďakovať · hvala
Ukrepaj zdaj!

Naši odgovori v podporo sladkovodnim ekosistemom in vsemu, kar doprinesejo k naravi, družbi in ekonomiji 

 

Evropska Komisija trenutno ocenjuje ali evropska vodna politika dosega svoj namen in zato potrebuje  mnenje javnosti o tem, kako pomembni so vodni ekosistemi in ali obstoječ pravni okvir omogoča prehod k trajnostnemu upravljanju z vodnimi viri in izboljšuje stanje vodnih teles. Javna razprava o Okvirni Direktivi o vodah se je začela 17. septembra 2018, in prav vsi državljani EU ter široka skupnost deležnikov so pozvani, da izrazijo svoj pogled na njo.

Preglagamo vam možne odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na Okvirno Direktivo o vodah in hčerinski direktivi Direktivo o podzemnih vodah in Direktivo o okoljskih standardih kakovosti, saj te tvorijo osnovni okvir za trajnostno upravljanje z vodami v Evropi.  Veliko nacionanih vlad v EU in sektorjev z močnim gospodarskim interesom želi oslabiti Vodno direktivno. Naši predlagani odgovori naj bi zagotovili, da ta napreden zakon ostane močan in še naprej omogoča prehod k trajnostnemu upravljanju z vodami v Evropi.

 

 

 

Del I - vprašalnik za širšo javnost

 

1. Kako ocenjujete sedanje stanje evropskih voda?

Slabo

 

Naše razmišljanje

Kljub nekaterim izboljšanjem, zahvaljujoč Vodni direktivi, še posebej na področju nekaterih onesnažil, je stanje evropskih voda slabo. Dejstvo je, da je 60% rek, jezer in morkišč v EU še vedno v slabem stanju in ne dosega ciljev Vodne direktive. Podzemne vode so splošno v boljšem stanju, a v nekaterih delih Evrope še vedno precej onesnažene.

 

2. Kaj od navedenega je za vas prednostnega pomena, ko pomislite na vodo ter njene različne rabe in funkcije?

  • Varovanje virov pitne vode in sistemov za oskrbo z njo: Zelo pomembno
  • Zaščita voda pred onesnaževanjem: Zelo pomembno
  • Razpoložljivost pitne vode in vode za rabo v gospodinjstvu: Zelo pomembno                                      
  • Razpoložljivost vode za namakanje v kmetijstvu: Ni zelo pomembno     
  • Razpoložljivost vode za industrijo: Ni zelo pomembno  
  • Razpoložljivost vode za rekreacijo: Zelo pomembno                       
  • Razpoložljivost vode za promet: Ni zelo pomembno                      
  • Razpoložljivost vode za proizvodnjo energije: Ni zelo pomembno           
  • Varovanje naravnih voda in z njimi povezanih ekosistemov: Zelo pomembno                     
  • Preprečevanje poplav in zaščita pred njimi: Zelo pomembno                                      

 

Naše razmišljanje

Če je Vodna direktiva pravilno izvajana, bi moralo biti dovolj vode za vse upravičene uporabe vode.

Pitna voda in delujoči ekosistemi kot vodni vir za druge uporabnike morajo imeti prednost pred drugimi odvzemi vode.

 

3. Ali menite, da se voda trenutno upravlja in porablja trajnostno?

Ne

 

Naše razmišljanje

Države članice trenutno izkazujejo malo ambicij pri naslavljanju glavnih vzrokov za netrajnostno upravljanje z evropskimi vodnimi viri. Trenutna implementacija vodne zakonodaje – ki obstaja prav z namenom trajnostnega upravljanja in rabe vode – je zaznamovana s prekomerno rabo, pogosto zlorabo izjem, ki moogočajo vladam, da prestavijo nujne ukrepe, znižajo cilje in dajo zeleno luč uničujočim projektom. Trenutni načrti za upravljanje voda so neučinkoviti zaradi neprimernega načrtovanja institucij in vključevanja deležnikov, močnega zanašanja na prostovoljne ukrepe in premalo finančnih sredstev za vzpostavitev nadzora in posledično nedoseganje okoljskih ciljev. Veliki porabniki vode in onesnaževalci (npr. kmetje z netrajnostnimi kmetijskimi praksami) ne plačujejo realnega deleža za popravilo škod, ki jih povzročijo bližnjemu vodnemu okolju, tako škodo na koncu poravnajo davkoplačevalci in porabniki na svojem računu za vodo.

 

 

6. Ali se je po vašem mnenju od uvedbe okvirne direktive o vodah (leta 2003) in direktive o poplavah (leta 2009) upravljanje vodnih virov v vaši državi izboljšalo? Upoštevajte, da sta bili direktivi v navedenih letih preneseni v nacionalno zakonodajo?

Da, nekoliko.

 

Naše razmišljanje

Čeprav cilji evropske vodne politike še niso bili doseženi in nivo ambicij za trajnostno upravljanje pri državah članicah ostaja nizek, ima Vodna direktiva pozitiven učinek na upravljalske prakse po Evropi. Trdne upravljalske strukture so bile vzpostavljanje in znanje o stanju in pritiskih na reke, jezera, mokrišča, delte, podzemne in obalne vode v Evropi je bistveno izboljšano, kot tudi znanje o najbolj učinkovitih in cenovno dostopnih ukrepih za soočenje s temi izzivi. Velik napredek je viden tudi pri transparentnosti v upravljanju z vodami in vključevanju javnosti, ki sta direktna učinka prav Vodne direktive. Opazen je tudi napredek pri stopnji sodelovanja med državami, ki si delijo porečja, in zagotavljanju ključnih čezmejnih ukrepov za varovanje sladkovodnih ekosistemov.

 

7. Ali se je po vašem mnenju od uvedbe okvirne direktive o vodah kakovost površinskih in podzemnih voda v vaši državi ali regiji izboljšala?

Da, nekoliko.

 

Naše razmišljanje

Izboljšanja so povsem odvisna od volje držav članic, da izpeljejo potrebne aktivnosti in zagotovijo, da so njihove reke, jezera, mokrišča in podzemne vode zdrave in kjer je bila direktiva dobro implementirana, so tudi izboljšanja opazna. V splošnem smo v Evropi videli kombinacijo ukrepov iz Vodne direktive, ki so vodili k zmanjšanju onesnaževanja iz urbanih, industrijskih in kmetijskih virov, kot tudi preventive pred negativnimi spremembami naravnih razmer ekosistemov s preprečitvijo ali izboljšavami nekaterih uničujočih infrastrukturnih projektov. Po Evropi smo priča obnovitvam ekosistemov, nekateri obnovitveni ukrepi (npr. odstranitve pregrad) imajo takojšen učinek na oživitev biodiverzitete.

 

8. Kaj od navedenega so po vašem mnenju izzivi pri doseganju dobrega stanja površinskih/podzemnih voda z vidika kakovosti in/ali količine? (Vsak odgovor ocenite z oceno od 1 do 5, pri čemer je 5 = zelo velika ovira, 4 = velika ovira, 3 = srednja ovira, 2 = majhna ovira, 1 = ni ovire. Če je mogoče, ocenite vse odgovore, lahko pa izberete tudi možnost „Ne vem/nimam mnenja“.)

 

Količinski vidiki

  • Vse večja potreba po vodi/naraščajoče prebivalstvo: 2 (majhna ovira)
  • Vse večja potreba po vodi pri proizvodnji energije, v industriji in kmetijstvu: 5 (zelo velika ovira)
  • Vse večja potreba po vodi v industrijskih dejavnostih: 3 (srednja ovira)
  • Vse večja potreba po vodi za namakanje v kmetijstvu: 5 (zelo velika ovira)
  • Vse hujše suše (kar povzroča manj razpoložljive vode) zaradi podnebnih sprememb: 2 (majhna ovira)

 

Onesnaževanje vode

  • Onesnaževanje vode s pesticidi, ki se uporabljajo v kmetijstvu: 5 (zelo velika ovira)
  • Onesnaževanje vode s hranili iz: 5 (zelo velika ovira)

(a) iztokov iz komunalnih in industrijskih čistilnih naprav: 2 (majhna ovira)

(b) uporabe gnojil in gnoja v kmetijstvu: 5 (zelo velika ovira)

  • Onesnaževanje s težkimi kovinami iz katerega koli vira, vključno z nekdanjimi rudniki: 5 (zelo velika ovira)
  • Dolgotrajno onesnaževanje z organskimi kemikalijami, ki so zdaj v EU prepovedane: 4 (velika ovira)
  • Nova onesnaževala (npr. mikroplastika, farmacevtski izdelki): Ne vem / Nimam mnenja

(a) Mikroplastika: Ne vem / Nimam mnenja

(b) Farmacevtski izdelki: 3 (srednja ovira)

(c) Druga nova onesnaževala: Ne vem / Nimam mnenja

    • Neprimerna ureditev emisij onesnaževal: 2 (majhna ovira)

 

Biotska raznovrstnost

  • Negativni vpliv na vodne ekosisteme: 5 (zelo velika ovira)
  • Negativni vpliv na kopenske ekosisteme, ki so odvisni od vode: 5 (zelo velika ovira)

 

Razvoj infrastrukture 

  • Fizične spremembe vodnih teles (npr. izravnava rečne struge, izgradnja jeza, zaščita pred poplavami, rudniki): 5 (zelo velika ovira)
  • Premajhna zmogljivost kanalizacijskih sistemov (kar povzroča preplavljanje): 3 (srednja ovira)
  • Neustrezna ali omejena zmogljivost zbiralnikov (namakanje, proizvodnja energije itd.): Ne vem / Nimam mnenja
  • Puščajoča omrežja za oskrbo s pitno vodo: 3 (srednja ovira)

 

Odvzem vode

  • Nezakoniti ali neregulirani odvzem: 5 (zelo velika ovira)
  • Zakonsko urejene, vendar netrajnostne stopnje črpanja: 5 (zelo velika ovira)
  • Nizke pristojbine za odvzem (kar spodbuja razsipnost in/ali ne spodbuja k zbiranju/ponovni uporabi vode): 5 (zelo velika ovira)

 

Naše razmišljanje

Sladkovodni ekosistemi so pod številnimi pritiski. Tisti, ki predstavljajo največjo oviro pri izboljšanju in ohranjanju dobrega statusa površinskih in podzemnih vod so: onesnaženje iz kmetijstva, prekomerna raba vode iz vodonosnikov in rek (v veliki meri posledica netrajnostnih kmetijskih praks), spremembe v naravnih in fizičnih sprememb rek in drugih sladkovodnih ekosistemov zaradi hidroenergije, plovbe, kmetijstva in upravljanja poplav. Naj dodamo dejstvo, da glavni onesnaževalci in porabniki niso zavezani plačevati realnih cen za škodo, ki jo povzročajo (velika zahteva v Vodni direktvi, ki trenutno ni uveljavljena) in to je tudi velika ovira pri ohranjanju rek, jezer, mokrišč, obalnih in podzemnih vod v dobrem stanju. Vpliv novih onesnažil, vključno z mikroplastiko, na doseganje ciljev Vodne direktive, še ni bil vrednoten.

 

9. Kateri so ključni izzivi na področju upravljanja voda v vaši državi ali regiji? Obkljukajte najustreznejše izzive. Izberete lahko največ 5 možnosti

  • Pomanjkanje prednostnega razvrščanja z vodo povezanih vprašanj v nacionalni politični agendi.
  • Nezadostno posvetovanje s splošno javnostjo in pomembnimi deležniki ter njihova nezadostna udeležba.
  • Nezadostno povezovanje z drugimi sektorji, povezanimi z vodo, in nasprotujoče si politike načrtovanja.
  • Izzivi iz kmetijskih dejavnosti (npr. hranila, evtrofikacija, pesticidi, odvzemi itd.).
  • Drugo: Pomanjkanje politične volje naše vlade, da bi se ukvarjala z glavnimi pritiski na sladkovodne ekosisteme (npr. kmetijstvo, hidroenergija, plovba, upravljanje poplav) se kaže tudi v uporabi izjem in pomanjkanju denarja namenjenega za ukrepe upravljanja z vodami.

 

Naše razmišljanje

Videti je očitno pomanjkanje politične volje vlad za učinkovito spopadanje z glavnimi pritiski na sladkovodne ekosisteme, in to je daleč največji izziv pri trajnostnemu upravljanju z vodnimi viri v Evropi. Majhne ambicije so tudi posledica, da vode nisto pogosto del visokih političnih debat in zdravlje vodnih ekosistemov ostaja podcenjeno. To še posebej drži pri kmetijskem, energetskem in transportnem sektorju. Na primer, evropska kmetijska politika podpira intenzifikacijo kmetijstva, ki vodi v onesnaževanje in prekomerne odvzeme vode. Energetska politika spodbuja in subvencionira hidroenergijo, kljub negativnim učinkom na biodiverziteto. Transportne politike promovirajo slabo umeščanje infrastrukturne brez upoštevanja sladkovodnih vrst in njihovih habitatov. Brez posvetovanja javnosti, ali posvetovanja s premajhnim krogom deležnikov (vključujoč okoljske skupine in javnost) pri odločitvah, ki se tičejo varovanja in obnavljanja naših vod, tudi predstavlja oviro pri potrebnih aktivnostih, kot tudi prenizko zagotavljanje finančnih strdstev za izvajanje potrebnih ukrepov.

 

 

11. Kateri ukrepi so po vašem mnenju najbolj vplivali na izboljšanje kakovosti vode in učinkovitost rabe vode od prenosa okvirne direktive o vodah v nacionalno zakonodajo leta 2003? (Vsak odgovor ocenite z oceno od 1 do 5, pri čemer je 5 = zelo veliko izboljšanje, 4 = veliko izboljšanje, 3 = srednje izboljšanje, 2 = rahlo izboljšanje, 1 = ni izboljšanja. Če je mogoče, ocenite vse odgovore, lahko pa izberete tudi možnost „Ne vem/nimam mnenja“.)

  • Strožja ureditev onesnaževanja okolja: 3 (srednje izboljšanje)
  • Strožja ureditev za zmanjšanje uporabe nevarnih kemikalij v industriji itd.: 3 (srednje izboljšanje)
  • Mednarodno sodelovanje za odpravo onesnaževanja: 3 (srednje izboljšanje)
  • Sprememba pristopov k rabi vode za proizvodnjo/pretvorbo energije (npr. vodna energija, vodni hladilni sistemi itd.): 2 (rahlo izboljšanje)
  • Učinkovitejše tehnologije za čiščenje odpadne vode: 4 (veliko izboljšanje)
  • Boljša tehnologija v gospodinjstvih/napravah za zmanjšanje porabe vode (npr. stranišča z dvojnim splakovanjem, ročke za prhanje z gumbi za nadzor pretoka vode, okolju prijazni pralni stroji): 2 (rahlo izboljšanje)
  • Tarife za rabo vode (npr. na podlagi vodnih števcev v industriji, kmetijstvu in gospodinjstvih): 3 (srednje izboljšanje)
  • Več javno dostopnih informacij o kakovosti, razpoložljivosti in dodeljevanju vode: 2 (rahlo izboljšanje)
  • Trajnejša raba vode v kmetijstvu: 2 (rahlo izboljšanje)
  • Spremembe drugih kmetijskih praks, ki bi lahko vplivale na kakovost vode in njeno razpoložljivost (npr. manjša uporaba pesticidov, ekološko kmetovanje, kolobarjenje itd.): 2 (rahlo izboljšanje)
  • Urbanistično načrtovanje, ki „naredi prostor za vodo“: 3 (srednje izboljšanje)
  • Boljše vključevanje zaščite voda in uporabe vode za promet: 2 (rahlo izboljšanje)
  • Akademske raziskave ter dejavnosti raziskav in inovacij, povezane z izboljšanjem učinkovitosti rabe vode in obravnavo možnih virov onesnaženja: 2 (rahlo izboljšanje)
  • Drugo: /

 

Naše razmišljanje

Ukrepi, ki so dokazano najučinkovitejši v med cilji Vodne direktive so regulativni ukrepi, kot so omejitve pri uporabi določenih onesnažil, uporaba gospodarskih vzvodov, na primer vodnih tarif, kot tudi implementacija ukrepov iz povezanih Direktiv, na primer čiščenje odpadnih vod. Prostovoljni ukrepi, še posebej s področja kmetijskega onesnaženja in prekomerne rabe, so bili manj učinkoviti.

 

13. Ali vas skrbijo morebitni vplivi podnebnih sprememb na kakovost in razpoložljivost vode?

Da, za oboje

 

14. Ali menite, da se dovolj stori za izničenje vplivov podnebnih sprememb na kakovost in razpoložljivost vode?

Ne

 

Naše razmišljanje (na vprašanji 13 in 14)

V več delih Evrope, še posebej ob Mediteranu, je pričakovati, da bodo podnebne spremembe povečale potrebe po vodi in tudi zmenjšale njeno razpoložljivost. V drugih delih Evrope bo povečan površinski odtok, poplave in dvig gladine morja predstavljal večji problem, kot tudi vpliv na kvaliteto in infrastrukturo za zagotavljanje pitne vode. Že sedaj smo priča tem pojavom in lahko jih pričakujemo še pogosteje v prihodnjih letih. Potrebno je vedeti, da niso vzrok zgolj podnebne spremembe, vendar je prvenstveno krivo slabo upravljanje z vodnimi viri, ki pripelje do situacij pomanjkanja vode ali negativnih posledic poplav. Vlade bodo morale narediti bistveno več, da sočasno zadostijo potrebam po vodi ne le za trajnostno kmetijstvo, proizvodnjo energije in industrijo, ampak tudi naraščujoče prebivalstvo in sladkovodne ekosisteme. Vodna direktiva je odlično orodje za reševanje the izzivov.

 

 

22. Kako dobro poznate navedene zakonodajne akte EU in njihove zahteve?

Okvirna direktiva o vodah: Srednje dobro

Direktiva o podzemnih vodah: Srednje dobro

Direktiva o okoljskih standardih kakovosti: Srednje dobro

Direktiva o poplavah: Srednje dobro

 

23. Ali so zaradi navedenih zakonodajnih aktov EU reke in jezera manj onesnaženi in varnejši kot pred desetletjem?

Da, nekoliko.

 

Naše razmišljanje

Videli smo izdatno zmanjšanje onesnažil povezanih z urbanimi in industrijskimi odpadnimi vodami (amonijak in fosfati) v večini evropskih rek in jezer. Velika večina rek in jezer, ki so primerna za kopanje, so ocenjena kot dobre kopalne vode. Še vedno pa ostajajo izzivi, še posebej onesnažila iz kmetijstva.

 

24. Ali je zaradi navedenih zakonodajnih aktov EU podzemna voda v vaši državi manj onesnažena in varnejša kot pred desetletjem?

Da, nekoliko.

 

Naše razmišljanje

Ker se podzemne vode odzovejo počasneje na ukrepe proti onesnaževanju kot reke in jezera, je padajoči trend v onesnaževanju manj očiten pri podzemnih vodah. Pritiski iz kmetijstva vztrajno ostajajo glavni razlog za slabo stanje podtalnice v Evropi.

 

25. Kako ocenjujete splošni prispevek navedenih zakonodajnih aktov EU k boljšemu upravljanju vodnih virov, vključno s kakovostjo in razpoložljivostjo vode?

Velik pritisk.

 

Naše razmišljanje

Vodna direktiva je glavni vzvod za razvoj bolj strogih in ambicioznih nacionalnih zakonov za trajnostno rabo vodo in zaščito sladkovodnih ekosistemov pred onesnaženjem, prekomernimi odvzemi vode, negativnimi spremembami njihovih naravnih razmer. Primeri po Evropi jasno kažejo, da kjer je bila Vodna direktiva pravilno implementirana, je ta glavni vzvod za izboljšavami upravljanja in posledično tudi izboljšanja stanja sladkovodnih ekosistemov, biološke pestrosti in storitev, ki jih ekosistemi prinašajo ljudem, naravi in gospodarstvu. Še veliko pa je potrebnega, da bo Vodna direktiva implementirana in učinkovito izvajana, kot je bilo zamišljeno.

 

26. Kako ocenjujete splošni prispevek navedenih zakonodajnih aktov EU k preprečevanju onesnaževanja somornic in obalnih voda (vključno s fjordi, estuariji, lagunami, deltami)?

Velik prispevek.

 

Naše razmišljanje

Področje uporabe Vodne direktive  zagotavlja enako raven zaščite pred onesnažili braktičnim in obalnim vodam kot rekam in jezerom, in bili smo priča izboljšanju teh vod v primeru kemičnega onesnaženja. Vsekakor pa relativno večji del braktičnih in obalnih voda prizadane onesnaženje, kar kaže na to, da države članice ne naslavlajo dosledno teh pritiskov v fjordih estuarjih, lagunah in deltah.

 

Dodatni komentarji:

Ni mi vseeno za trenutno in bodoče stanje naših sladkovodnih ekosistemov, strinjam se z okoljevarstvenimi skupinami, da je EU Okvirna vodna direktiva smotrna, da služi svojem namenu na področju zaščite in obnove naših voda, ter da prinaša ekonomske in družbene koristi. Prosimo, da si v delu II ogledate moj podroben odgovor zakaj je direktiva učinkovita, pomembna, razumljiva in ima visoko dodatno vrednost.

 

Kot ozaveščen državljan s skrbjo za okolje, nasprotujem spremembam v direktivi ter si želim ohranitve visokih standardov po vsej Evropi. Države članice sedaj ne kažejo zagnanosti pri implementaciji direktive. To se kaže v neučinkovitih načrtih upravljanja voda, slabih programih monitoringa, nezadostnih finančnih sredstvih namenjenih implementaciji ukrepov ter v obsežni rabi izjem znotraj direktive. Vodno direktivo morajo države članice izvršiti v celoti, Evropska komisija pa mora okrepiti njeno izvajanje.

 

 

 

Del II - vprašalnik za zainteresirane strokovnjake

 

1. Kako učinkovito je bilo izvajanje navedenih direktiv pri doseganju naslednjih ciljev?

  • Preprečevanje slabšanja stanja: srednje učinkovito
  • Varstvo in izboljšanje vodnih ekosistemov: srednje učinkovito
  • Zmanjšanje kemičnega onesnaževanja površinskih voda: zelo učinkovito
  • Zmanjšanje onesnaževanja površinskih voda s hranili: nekoliko učinkovito
  • Zmanjšanje kemičnega onesnaževanja podzemnih voda: zelo učinkovito
  • Zmanjšanje onesnaževanja podzemnih voda s hranili: nekoliko učinkovito
  • Varstvo podzemne vode pred izčrpavanjem: nekoliko učinkovito
  • Spodbujanje trajnostne rabe vode: nekoliko učinkovito
  • Izboljšanje hidromorfoloških razmer površinskih voda: nekoliko učinkovito
  • Prispevanje k varstvu morskih in obalnih voda: nekoliko učinkovito
  • Zagotavljanje zadostnih naložb v infrastrukturo in ukrepe: nekoliko učinkovito
  • Znižanje stroškov pridobivanja pitne vode: srednje učinkovito
  • Ublažitev posledic suše: srednje učinkovito
  • Obvladovanje poplavne ogroženosti: srednje učinkovito
  • Prispevanje k zagotavljanju zadostne oskrbe s kakovostno vodo: srednje učinkovito

 

Naše razmišljanje

Učinkovitost zakonodaje gre z roko v roki z njeno implementacijo. Kjer je zadosti izvedenih ukrepov (npr. opuščanje nevarnih kemikalij za zmanjšanje kemičnega onesnaževanja), je zakonodaja zmerno ali zelo učinkovita. Več učinkovitih ukrepov je potrebnih za doseganje nekaterih ciljev kot je zmanjševanje onesnaževanja s hranili iz kmetijstva.

 

3. Ali se, kolikor vam je znano, v vaši državi vse zahteve direktiv učinkovito izvajajo in izvršujejo?

Ne

 

Če ste odgovorili nikalno, navedite primere najpomembnejših pomanjkljivosti pri izvajanju zadevnih direktiv:

Okvirna direktiva o vodah:

  • Neučinkoviti načrti upravljanja z vodami (NUV) in programi ukrepov s premalo primernih in cenovno učinkovitih ukrepov s katerimi bi naslovili glavne pritiske (zelo pogosto so osnovni ukrepi podani v zakonodaji EU, ki se ukvarja s specifičnim delom vodne zakonodaje (npr. za nitrate, industrijske izpuste) spregledani), ukrepi so pogosto preveč nejasni in nepovezani s pritiski in vse prevečkrat prostovoljne narave, saj vlade odlašajo z vpeljavo zavezujočih ukrepov. Manjkajo tudi večji obnovitveni ukrepi.
  • Nezadosten monitoring in metode ocenjevanja in klasificiranje stanja vodnih teles. Ostajajo nejasnosti v povezavi med statusom in razlogi za slabo stanje; pogosto zelo očiten pritisk ali poslabšanje v status sploh ni zaznan).
  • Načrti upravljanja z vodami in programi ukrepov so pogosto sprejeti brez zagotovljenega zadnostnega financiranja v nacionalnem proračunu za izvajanje kontrolnih ukrepov, plani za pridobivanje EU sredstev niso opisani, niti ne načini s katerimi bi porabniki vode prispevali k povrnitvi strokov za rabo vode in čiščenju onesnaženja iz nekaterih glavnih virov, kot je kmetijstvo. Šibko je tudi prepoznavanje okoljskih in socio-ekonomskih učinkov, ki so posledica izboljšanega stanja voda.
  • V nekaterih državah nacionalni zakoni preprečujejo revizijo in amandmaje na obstoječa dovoljenja, na primer za hidroenergijo ali odvzeme vode (vodne pravice), posledično skladnost s cilji Vodne direktive ne more biti zagotovljena.
  • Prekomerna raba in neupravčena raba različnih izjem. Pogosto so obrazložitve za te izjeme nepopolne in ni jasno ali ukrepi zagotavljajo doseganje ciljev; včasih so uporabljene izjeme za celoten sektor, npr. za protipoplavne ukrepe.
  • Transparentnost in sodelovanje javnosti nista učinkovito zagotovljena. Odločevalski procesi upravljanja voda, vključno s pripravo NUV, imajo pomanjkljivo transparentnost in ni vedno jasno, kako so bile sprejete odločitve in upoštevana mnenja zainteresiranih deležnikov.

 

Naše razmišljanje

Veliko vlad še ni uvedlo vseh zahtev. Izbrani prostovoljni ukrepi niso učinkoviti, npr. reševanje kmetijskega onesnaževanja, ali pa ni zadostnih finančnih sredstev za izvajanje. Veliko vlad tudi zlorablja prožnostne mehanizme v Vodni direktivi kot pravilo in dopuščajo znižanje ciljev in tudi podaljševanje obdobja za izboljšanje rek, jezer in vodonosnikov do dobrega stanja. Onesnaževalci še vedno ne plačujejo povračil za škodo, ki jo prizadanejo vodnemu okolju.

 

4. V skladu z okvirno direktivo o vodah je vodno telo v dobrem stanju le, ko so v dobrem stanju vsi ustrezni elementi kakovosti in so izpolnjeni ustrezni standardi kakovosti za dobro stanje (načelo „en ven, vsi ven“). Koliko se strinjate z naslednjimi izjavami:

  • Načelo „en ven, vsi ven“ se dosledno uporablja v vseh državah članicah: Močno se strinjam
  • Načelo „en ven, vsi ven“ daje jasno sliko o tem, kje so potrebne izboljšave: Močno se strinjam
  • Na podlagi obravnave rezultatov ocenjevanja v skladu z načelom „en ven, vsi ven“ je mogoče ustrezno prednostno razvrstiti ukrepe: Močno se strinjam
  • Javnosti bi bilo lažje pojasniti, kje je bil dosežen napredek, če ne bi bilo zahteve, da mora objavljeno uradno stanje temeljiti na načelu „en ven, vsi ven“: Ne strinjam se
  • Pristop „en ven, vsi ven“ k razvrščanju države članice spodbuja, da se osredotočijo na izboljšanje tistih vodnih teles, ki so blizu dobrega stanja, in ne tistih, ki so v najslabšem stanju: Ne strinjam se
  • Vredno bi bilo preveriti, kako je mogoče oceno „en ven, vsi ven“ dopolniti z več podrobnostmi o napredku, doseženem pri ekološkem stanju: Ne strinjam se
  • Odmik od ocenjevanja, ki temelji na načelu „en ven, vsi ven“, bi lahko pomenil izgubo pregleda nad nerešenimi težavami: Močno se strinjam

 

Naše razmišljanje

Načelo eden ven, vsi ven je pomembno znanstveno načelo Vodne direktive, ki pomeni da, v primeru, da je stanje rib pod standardom, reka ali jezero ne mora dosegati dobrega stanja, ne glede na to ali je kvaliteta vode izboljšana. Vsekakor lahko institucije poročajo napredek, ki ga naredijo pri kemičnem onesnaževanju v tej reki ali jezeru in to načelo jih pri izvajanju ukrepov ne omejuje, vendar zagotavlja, da so upoštevani vsi vidiki. Načelo prepoznava kompleksnost sladkovodnih ekosistemov, povezane in soodvisne odnose med vrstami in fizičnimi procesi ter pooseblja načelo previdnosti v primeru nejasnosti glede delovanja kompleksnih mrež odnosov in sodvisnosti.

  

 

17. Ali se po vašem mnenju v vaši državi izvaja načelo povračila stroškov (člen 9 okvirne direktive o vodah)?

Ne

 

Če ste odgovorili nikalno ali z „delno“, pojasnite:

  • Čeprav je velika večina držav članic vpeljala ali prilagodila mehanizme za cene vode, da ustrezajo zahtevam Vodne direktive, primerna vrednost vode ostaja izziv povsod po EU.
  • Cena vode še ni popolnoma in primerno prilagojena med sektorji, in zato pogosto omejena na le na čiščenje odpadnih voda in določb pitne vode.
  • Cene ne odsevajo dejanskih cen vode z okoljskim stroški in/ali ceno dobrine, ki je redko vključena v cenilni sistem.
  • Nekateri mehanizmi so selektivni in izključujejo nekatere glavne porabnike vode ali onesnaževalce, pogosta je velika neenakost med prispevki različnih porabnikov vode. Gospodinjstva pogosto nosijo največje breme in plačujejo več kot kmetijsto in/ali industrija.

 

Naše razmišljanje

Zakonodaja zavezuje države, da primorajo onesnaževalce plačati za ukrepe, ki omilijo povzročeno škodo. Vendar pa se to ne izvaja in nekatere vlade so raje izbrale dvig položnic za vodo, kot da bi vpeljale primeren ekonomski instrument s katerim bi industrijske kmetovalce, ki onesnažujejo bodo prisilile, da poravnajo škodo.

 

24. Kar zadeva cilje in koristi okvirne direktive o vodah, ali obstajajo dokazi, da so bila organom (nacionalnim, regionalnim ali lokalnim), gospodarskim subjektom (npr. industriji, vodnogospodarskim podjetjem), posameznikom ali drugim stranem z Direktivo naložena nesorazmerna upravna bremena?

Ne

 

Naše razmišljanje

Ukrepi, za izboljšanje našega vodnega okolja imajo svojo ceno. Vendar pa dobrobiti, ki nam jih prinašajo zdrave reke, jezera in mokrišča, pretehtajo to vsoto. Gospodarski sektorji, ki so odgovorni za pritiske na naše vode morajo nasloviti te probleme in izvesti primerne ukrepe. Ni dokazov, da je Vodna direktiva vnesla nesorazmerne obveznosti. Še več, Vodna direktiva ima več pravnih mehanizmov, ki zagotavljajo, da se ukrepi ne izvedejo, če so predragi ali predstavljajo industriji preveliko obremenitev, npr. proizvajalcem hidroenergije.

 

34. Ali menite, da zaradi izvajanja okvirne direktive o vodah, direktive o okoljskih standardih, direktive o podzemnih vodahin direktive o poplavah zdaj ljudje bolj cenijo pomen dobre kakovosti vode, ki koristi okolju in zdravju ljudi, ter vedo, kako je to mogoče doseči?

Delno

 

Če ste odgovorili nikalno ali z „delno“, pojasnite:

Vodna direktiva je ustvarila veliko relevantnih zahtev, ki, ob pravilni implementaciji, izboljšajo človekovo cenjenje in razumevanje pomembnosti vode in zagotovijo podporo pri doseganju namena direktive. Kljub nekaterim pozitivnim primerom, sodelovanje javnosti po Vodni direktivi ni bilo povsem implementirano. Kot tako se je izkazalo predvsem nedosledno komuniciranje z javnostjo o dobrobitih zdravih sladkovodnih ekosistemov, vključevanje javnosti pri implementaciji ambiciozne Vodne direktive in graditi socialno in skupnostno podporo.

 

Naše razmišljanje

Kljub obveznostim v EU zakonodaji, vemo veliko več o stanju našega vodnega okolja in problemih, ki jih moramo rešiti, kot tudi uspehih, kjer so bile obnovljene poplavne ravnice in tako zmanjšana poplavna škoda, ali pa odstranitev pregrade, ki je omogočila ponovno migracijo rib. Vodna direktiva tudi zavezuje vlade, da se posvetujejo in vključijo državljane pri odločevanju o prihodnosti njihovih lokalnih rek, jezer in obal. Vendar pa so vlade neuspešne pri prepoznavanju vrednosti voda, zdravih ekosistemov, ki so še vedno videni kot glavni vir vode in energije. Kritične dobrobiti, kot je sladkovodno ribištvo, naravna zaščita mest pred poplavami, transport sedimenta, ki ohranja delte nad dvigajočo se gladino morja, so pogosto spregledane.

 

 

37. Ali so kateri koli vidiki okvirne direktive o vodah, direktive o okoljskih standardih kakovosti, direktive o podzemnih vodah in direktive o poplavah zdaj zastareli za doseganje dobrega stanja ali zmanjševanje poplavne ogroženosti?

- Okvirna direktiva o vodah: Ne

- Direktiva o podzemnih vodah: Ne

- Direktiva o okoljskih standardih kakovosti: Ne

- Direktiva o poplavah: Ne

 

Naše razmišljanje

Obveznosti predpisane v pravnem okvirju so relavantne kljub vse večjim pritiskom na naše vodno okolje, naraščujočim zahtevah po vodni, kot tudi vse pogostejšim in intenzivnejšim poplavam in sušam. Vodna direktiva je dovolj prožna, da se lahko prilagaja spreminanjočim okoliščinam, podnebnim spremembam ali novim tehnološkim in ekonomskim napredkom.

 

 

38. Ali določbe okvirne direktive o vodah o ocenjevanju ekološkega stanja dovolj dobro omogočajo razlikovanje vplivov podnebnih sprememb od drugih vplivov?

Da, v celoti

 

 

 

Naše razmišljanje

Vodna direktiva zavezuje države članice, da ocenijo pritiske na naše vodno okolje. Vplivi podnebnih sprememb morajo biti obravnavani kot dodaten pritisk in morajo biti ustrezno vpeljani v načrte upravljanaja z vodami na nacionalnem nivoju. Razmerje med podnebnimi spremembami in drugimi pritiski lahko naslovimo s previdno definiranim “ekološkim stanjem”. Še več, prožni procesi  načrtovanja znotraj Vodne direktive lahko prenesejo vplive podnebnih sprememb.

 

42. Ali so določbe okvirne direktive o vodah in direktive o podzemnih vodah zadostne za varstvo teles podzemne vode pred tehnološkim razvojem, kot je hidravlično lomljenje?

Da

 

Naše razmišljanje

Vodna direktiva in hčerinska Direktiva o podzemnih vodah lahko naslovita pritiske iz novih tehnoloških napredkov, saj načelo previdnosti iz Vodne direktive, in zaveza k upoštevanju vseh pritiskov na vodno okolje – oba v smislu vrednotenja kot tudi vpeljave cenovno učinkovitega nabora ukrepov za te pritiske. To bi vključevalo tudi hidravlično lomljenje, ki ima dva vpliva na podzemne vode: je vir vode za potiskanje vode pod pritiskom in odlagališče porabljene tehnične vode. Direktni izpusti onesnažil v podzemne vode (kot recimo vračanje porabljene vode iz hidravličnega lomljenja) so po Vodni direktivi prepovedani. Skupaj z ostalimi deli evropske zakonodaje (presoja vplivov na okolje, Ptičja in habitatna direktiva, Direktiva o odpadkih iz rudarstva, REACH uredba, uredba o biocidih, Direktiva o okoljski odgovornosti) je hidravlično lomljenje lahko regulirano, od načrtovanja in vključevanja javnosti v odločevalske procese, do reševanja okoljskih vplivov med državami članicami in prenehanjem dejavnosti.

46. Kako notranje skladne so po vašem mnenju okvirna direktiva o vodah, direktiva o okoljskih standardih kakovosti, direktiva o podzemnih vodah in direktiva o poplavah?

Popolnoma notranje skladne

 

Naše razmišljanje

Doseganje večje usklajenosti politik znotraj EU vodne politike je bil glavni razlog za pripravo Vodne direktive. Glavni pritiski na vode so sedaj obravnavani znotraj enega skupnega pravnega okvirja in deli pa so skladni, roki in specifični cilji, na primer sodelovanje javnosti, pa morajo biti uslajeni.

 

 

49. Ali menite, da je pravni okvir, ki ga zagotavljajo kolektivni ukrepi okvirne direktive o vodah, direktive o okoljskih standardih kakovosti, direktive o podzemnih vodah in direktive o poplavah, skladen z navedenimi okoljskimi/sektorskimi področji politike?

  • Strategija EU za zeleno infrastrukturo: Popolnoma skladen
  • Politika biotske raznovrstnosti: Popolnoma skladen
  • Politika na področju kemikalij: Popolnoma skladen
  • Politika na področju varstva morja: Popolnoma skladen
  • olitika na področju prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve posledic teh sprememb: Delno skladen
  • Politika na področju industrijskih emisij: Popolnoma skladen
  • Politike kakovosti zraka: Popolnoma skladen
  • Waste policies: Popolnoma skladen
  • Politike ravnanja z odpadki: Popolnoma skladen
  • Okoljska odgovornost: Popolnoma skladen
  • Okoljska kriminaliteta: Popolnoma skladen
  • Prometna politika: Neskladen
  • Varovanje zdravja: Popolnoma skladen
  • Kmetijske politike: Neskladen
  • Raziskave in inovacije: Popolnoma skladen
  • Financiranje LIFE+: Popolnoma skladen
  • Regionalna politika: Delno skladen
  • Politika civilne zaščite: Popolnoma skladen
  • Drugo: energetika: Neskladen

 

Natančneje navedite morebitne ključne sinergije/kolizije med zakonodajo:

Veliko delov okoljske zakonodaje EU in okoljevarstvenih politik EU je podprtih v Vodni direktivi in hčerniskih direktivah. Vsekakor pa pomanjkanje vključevanja in skladnosti politik z drugimi sektorskimi politikami (najbolj vidno s kmetijsko, transportno in energetsko) spodkopava namene vodnega pravnega reda EU. Mora biti poudarjeno, da pravni okvir EU za trajnostno upravljanje z vodami ni razlog za ta neskladja. Analize so pokazale, da pomanjkljivo vključevanje vodnih vprašanj v druge politike glavni razlog za slabo implementacijo vodne zakonodaje EU in se kaže na več nivojih. Na primer, pomanjknje usklajenosti in skladnosti politik se odraža neposeganju držav po investicijskih priložnostih za implementacijo Vodne direktive; ukrepov v finančnih mehanizmih EU (še posebej Kohezijskih skladov in Skladov Skupne kmetijske politike), namesto izbire finančnih ukrepov, ki spodkopavajo implementacijo Vodne direktive (npr. tehnične restive za upravljanje poplav, plovbo, namakanje, izsuševanje tal). Problematično je tudi sodelovanje med različnimi državnimi institucijami in oddelki in posledično koordinirana implementacija med vodnimi politikami in drugimi sektorskimi politikami, kot je kmetijstvo, energetika in transport. To se odraža tudi v načrtovanju investicij, ki niso skladne ali očitnih razlikah v razumevanju trajnostnega upravljanje z vodami med različnimi institucijami (npr. razlika v razumevanju “varčevanje vode” med okoljskim in kmetijskim direktoratom).

 

Naše razmišljanje

Vodna direktiva je skladna z okoljsko zakonodajo in podpira doseganje političnih ciljev kot je zmanjševanje biodiverzitete. Uspehi Vodne direktive pa so bili močno spodkopani zaradi netrajnostnih praks, ki jih spodbujajo nekatere sektorske politike, še posebej kmetijska, energetska  in transportna. Zaščita voda mora biti vključena tudi v te dotične sektorske politike.

 

 

51. Kakšna je dodana vrednost sprejetja zakonodaje na ravni EU v primerjavi s tistim, kar bi bilo z zakonodajo mogoče doseči na nacionalni/regionalni ravni?

Okvirna direktiva o vodah: Visoka dodana vrednost

Direktiva o podzemnih vodah: Visoka dodana vrednost

Direktiva o okoljskih standardih kakovosti: Visoka dodana vrednost

Direktiva o poplavah: Visoka dodana vrednost

 

Naše razmišljanje

Vodna direktiva je bila glavni motiv za strožjo in ambicioznejšo nacionalno zakonodajo za zaščito vodnih ekosistemov. Prinesla je tudi večje sodelovanje in čezmejno varovanje rek med članicami EU, primer Donave in Rena. Vodna direktiva je tudi pripomogla k poenotenju pravil za podjetja na enotnem trgu EU.

 

 

Končna vprašanja

Če želite razširiti katerega od odgovorov ali dodati pripombe ali informacije ali kar koli v zvezi s preverjanjem ustreznosti, lahko to storite v spodnjem okencu.

Zdravi sladkovodni ekosistemi mi veliko pomenijo. O direktvi imam dovolj znanja, da lahko podprem stališče okoljevarstvenih skupin, da je direktiva primerna svojem namenu ter da so njeni ambiciozni cilji upravičeni:

  • Pristop direktive je primeren, da prepreči poslabšanje, pripomore k obnovi sladkovodnih ekosistemov ter zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo za zakonito rabo. Direktiva je pripomogla k strožjim nacionalnim zakonodajam za zaščito voda in ker ekosistemi ne poznajo meja, so ukrepi na nivoju Unije nujni. Direktiva je tudi dovolj fleksibilna, da naslavlja socialno ekonomska vprašanja, različne upravljalske strukture, lokalne kulturne značilnosti in tradicije.
  • Direktiva ostaja relevantna pri naslavljanju različnih pritiskov na vode v EU kot so socialni in ekonomski izzivi (vključno s klimatskimi spremembami in tehnološkim novostim kot naprimer hidravlično lomljenje). Načelo "eden-ven-vsi-ven" ostaja ključno za vitalnost ekosistemov, kot tudi načelo “onasneževalec plača” in primerna cena vode.
  • Primerno izvršena direktiva se je izkazala za učinkovit način zaščite in obnve sladkovodnih sistemov. Trenutno slabo stanje voda v EU je posledica pomanjkljivih ambicij in politične volje pri naslavljanju ključnih pritiskov na naše vode – in NI posledica zakonodajnih določb direktive ali pristopa direktive k upravljanju voda.
  • Poleg varovanja narave ima direktiva dodano vrednost gospodarstvu in mnoge družbene koristi (naprimer izogib stroškom za pripravo vode, omejitev gospodarskih izgub zaradi poplav in suš ter koristi za zdravje).
  • Direktiva je skladna z ostalimi EU okoljskimi zakonodajami in podpira cilje ekonomskega razvoja EU. Kljub temu pa so bili uspehi direktive očitno zmanjšani zaradi netrajnostnih politik, ki jih promovirajo številne sektorske politike EU (naprimer kmetijstvo, energetika in transport).

 

Pozivam Komisijo in države članice, da ne spreminjajo Okvirne vodne direktive, temveč jo učinkoviteje izvršujejo, uveljavljajo in vključijo cilje zaščite voda v ostale sektorske politke (še posebej kmetijsko, energetsko, transportno in obvladovanje poplavne ogroženosti).

 

 

 

 

 

Ukrepaj zdaj!

Stopite v akcijo!

 
Sprejmem politika varstva zasebnosti*
Strinjam se s politiko varstva osebnih podatkov. Moji podatki bodo shranjeni za čas kampanje. Zavedam se, da Evropska Komisija posredovala in uporabila moje podatke v času javne razprave. Evropski Komisiji dovoljujem anonimno objavo mojega odgovora. 
Preberite odgovore, ki bodo v vašem imenu poslani Evropski Komisiji.
Prosimo, izpolnite vsa polja
Prosimo, preverite svoj elektronski naslov.
Svojo podporo ste že izrazili.
Prosimo, potrdite izjavo o varstvu zasebnosti
Ups, prišlo je do napake. Prosimo, da osvežite stran ali poskusite kasneje.
*Zahtevan odgovor
 
375.386 ljudi je že izrazilo svoje mnenje! Pomagajte nam doseči  400.000 Slovencev in Slovenk!

Potrojite svoj vpliv!

Hvala za vaše sodelovanje v akciji za zaščito voda!

Pomagajte nam razširiti glas!

Povabite prijatelje, da se pridružijo.
P.S: Ne pozabite preveriti svojih elektronskih sporočil in potrditi prejemanja obvestil.